Študij Psihoanalize poteka kot triletni program za študente fakultetnega programa za psihoterapevtsko znanost v sodelovanju s SFU z Dunaja ter kot samostojni štiriletni specialistični študij.

 Splošne informacije o psihoanalitskem pristopu

Študij psihoanalize se navezuje na spoznanje, da psihoanaliza ni niti naravoslovna niti humanistična ali socialnoznanstvena poddisciplina, temveč je znanstvena disciplina s samostojnim predmetom – z dinamičnim nezavednim. Psihoanaliza je prvič metoda raziskovanja tega nezavednega, drugič obsega teorije o delovanju človekove duše in človekovega duha, ki temeljijo na spoznanjih, pridobljenih s to metodo. Tretjič je psihoanaliza uporaba teh teorij in spoznanj pri obravnavi klientov v družbenosocialnih, kulturnih, kognitivnih  in literarnih znanostih.

Freud je v sklepu svojega dela o »Vprašanju laične analize« pisal o univerzitetnem študiju psihoanalize: »Učni načrt za analitika moramo šele ustvariti; obsegati mora tako humanistično, psihološko, kulturnozgodovinsko in sociološko snov kot tudi anatomsko, biološko in razvojno zgodovinsko. Pri tem naj bi se toliko naučili, da bodo upravičeni iz poučevanja izpustiti vse, kar ni neposredno povezano z analitično dejavnostjo in lahko le posredno, kot vsak drug študij, prispeva k šolanju intelekta in čutnega opazovanja.«

Skoraj sto let pozneje je to Freudovo vizijo uresničila prva zasebna univerza za psihoterapijo, USF na Dunaju z njenim rektorjem prof. dr. Alfredom Pritzem in sodelavci. Njen katalog študijskih predmetov psihoanalize se meri po navedenem Freudovem idealu: splošni predmeti študija psihoterapije dajejo potrebno znanstveno podlago, na kateri lahko študenti nadgradijo specifično soočenje s psihoanalizo.

Učni cilj študentov je po eni strani ta, da si pridobijo sposobnost spoznavanja samega sebe in uporabe psihoanalize kot terapevtske metode, po drugi strani pa se naučijo uporabljati in se znanstveno soočati s psihoanalizo kot metodo zdravljenja – tudi v primerjavi z drugimi psihoterapevtskimi metodami in ločevanju od njih – ter jo uporabljati kot metodo spoznavanja v humanističnih znanostih.

 SFU daje veliko vrednost povezanosti samospoznavanja – izkustvu lastnega nezavednega v osebni analizi – s teoretičnimi spoznanji in praktično terapevtskimi spretnostmi. Uporaba psihoanalize kot metode zdravljenja temelji na dveh stebrih: 

• soudeleženo opazovanje (on-line raziskovalna metoda) v interakciji s klienti, 
• uporaba znanja, pridobljenega iz dosedanjih raziskav in teorij (off-line).

Učenje psihoanalitskega raziskovanja in mišljenja se dogaja v povezavi teh dveh področij v procesu, ki se za psihoanalitika nikoli ne konča. Študij na USF je začetek tega procesa, s tem ko študentom da podlago, na kateri bodo proces nadaljevali odgovorno in samokritično. 

Izvajalci izobraževanja in usposabljanja

V ljubljanskem oziroma slovenskem in dunajskem delu študija izvajajo izobraževanje učitelji s SIP in s  SFU:

• mag. Janko Bohak, vodja študija psihoanalize, predavatelj, supervizor, terapevt za osebno izkušnjo (s tem, da se pri enem študentu ne smeta prekrivati vlogi terapevta za individualno osebno izkušnjo in supervizorja); 
• dr. Emil Benedik, predavatelj, supervizor, terapevt za skupinsko psihoanalitično izkušnjo; 
• Alen Latini, predavatelj supervizor, terapevt za osebno izkušnjo;
• Lan Pečjak, vodja študija PDP, predavatelj, supervizor, terapevt za osebno izkušnjo; 
• Ingo Klimkus, predavatelj, supervizor, terapevt za osebno izkušnjo; - Vlasta Meden Klavora, predavateljica; 
• Blaž Ules, asistent, kandidat za supervizorja, kandidat za učitelja osebne izkušnje (individualne in skupinske)- mag. Igor Okorn,  asistent, kandidat za supervizorja, kandidat za učitelja osebne izkušnje (individualne in skupinske)
• Silke Bercht, učiteljica osebne izkušnje za psihoanalizo in supervizorka
• s USF so sodelavci še: Felix de Mendelssohn, dr. Marcus Fäh, dr. Elisabeth Vykoukal, prof. dr. Alfred Pritz in drugi.

Psihoterapevtska praksa se v prvem letniku študija PA delno izvaja tudi pri terapevtih – učiteljih drugih pristopov v okviru SIP-a, s ciljem, da se študenti oziroma edukanti PA seznanijo s tako imenovanimi skupnimi dejavniki v psihoterapiji. 

Program izobraževanja in usposabljanja iz PA

 Program izobraževanja iz PA je po eni strani usklajen z zahtevami akademskega študija psihoterapije na  SFU, po drugi strani pa s standardi in normativi Evropske konfederacije psihoanalitskih psihoterapij (ECPP), ki so usklajeni s standardi Evropske zveze za psihoterapijo oziroma evropske diplome za psihoterapijo.

 Program fakultetnega študija psihoterapevtske znanosti Univerze Sugmunda Freuda (SFU) je objavljen v vpisni dokumentaciji za prvo in drugo stopnjo študija na spletni strani SIP(http://www.psihoterapija-institut.si/izobrazevanje/fakultetni-studij-psihoterapije)

 Potek izobraževanja in usposabljanja iz psihoanalize

V Ljubljani poteka teoretični del študija (predavanja, seminarji in vaje) vsako soboto vse študijsko leto, izjemoma tudi v petek popoldne in nedeljo. Za študente fakultetnega študija psihoterapije poteka na Dunaju pouk teoretičnih vsebin od četrtka do nedelje, vendar največ štirikrat na leto. 
Psihoterapevtska praksa poteka v prostorih SIP  in v Centrih za psihoterapijo v Ljubljani, Celju in Mariboru) ob delavnikih v popoldanskih in večernih urah. 
Skupinski del osebne izkušnje se opravi v štirih koncih tedna po 20 ur (od petka do nedelje) na lokacijah zunaj Ljubljane. 
Individualna osebna izkušnja poteka v dogovoru z izbranim terapevtom, dve ali tri ure na teden, izjemoma eno ali štiri ure na teden (zahteva Dunaja).

Začetek dela s klienti v psihoanalitskem pristopu

Da lahko študenti začnejo delati s klienti pod supervizijo, morajo opraviti: 

• izpite 1. letnika psihoanalitskega pristopa, 
• 80 ur osebne izkušnje v skupini, 
• najmanj 50 ur individualne osebne izkušnje, 
• pogovor z vodjo študija, po katerem dobijo pisno dovoljenje vodstva študija. 

Pridobljeni nazivi ob koncu študija

Študenti, ki bodo končali fakultetni študij psihoterapevtske znanosti na prvi stopnji (in v okviru tega en letnik študija PA), bodo dobili avstrijsko diplomo z nazivom Bakalavreus/Bakalavrea psihoterapevtske znanosti, na drugi stopnji (po treh letnikih študija PA) pa avstrijsko diplomo z nazivom Magister/Magistra psihoterapevtske znanosti.

Študenti, ki bodo končali specialistični študij, bodo lahko s potrdilom SIP o končanem študiju PA dobili tudi evropsko diplomo psihoanalitskih psihoterapij pri Evropski konfederaciji psihoanalitskih terapij. Ta diploma omogoča tudi pridobitev evropske diplome iz psihoterapije, ki jo podeljuje Evropska zveza za psihoterapijo. 

Obvezna literatura (izbor)

Bohak, J.: Spisi in razprave, med drugim: Uvod v psihoanalizo (v elektronski obliki) 
Freud, S.: spisi, ki so prevedeni v slovenščino, npr. Spisi o psihoanalitski tehniki, Psihopatologija vsakdanjega življenja, Uvod v psihoanalizo, Oris psihoanalize, Interpretacija sanj, Spisi o seksualnosti, Vic in njegov odnos do nezavednega 
Jung, C. G.: Misli, spomini, sanje (avtobiografija) 
Kahn, M. (1997). Between Therapist and Client: The New Relationship. New York: Henry Holt and Company 
Praper, P.: Razvojna analitična psihoterapija 
Praper, P.: Skupinska psihoterapija, podnaslov: Od mitologije do teorije 
Wöller, Kruse: Globinskopsihološka psihoterapija (se prevaja v slovenščino)