Štiriletni specialistični študij sistemske psihoterapije (SP) poteka v sodelovanju SIP, Društva za sistemsko psihoterapijo Slovenije, Medicinske fakultete v Zagrebu, in sicer Katedre za psihiatrijo KBC Rebro, ter Hrvaškega društva za kibernetiko psihoterapije in organizacije z Reke.

 Triletno izobraževanje iz sistemske psihoterapije (SP) v okviru fakultetnega študija psihoterapevtske znanosti pa poteka še v sodelovanju z Univerzo Sigmunda Freuda (SFU) z Dunaja.

  Od oktobra 2010 je SIP akreditiran s strani EFTE (European Family Therapy Association), ki je evropska krovna organizacija za sistemsko družinsko terapijo. EFTA je tudi članica EAP (European Association for Psychotherapy – Evropska zveza za psihoterapijo), kar pomeni, da zaključeno izobraževanje iz SP v okviru SIP omogoča pridobitev Evropske diplome iz psihoterapije, ki jo podeljuje EAP.

 Splošne informacije o sistemski psihoterapiji

Sistemska družinska terapija je bila od petdesetih do sedemdesetih let prejšnjega stoletja ime za skupino družinsko terapevtskih pristopov, ki so jih ob metodoloških in teoretičnih razlikah povezovale temeljne ideje o družinah in tem, kako jim pomagati pri razvijanju želenih sprememb. Te skupne ideje ali konceptualna izhodišča bi lahko imenovali sistemski koncepti.

Na podlagi teh konceptov se je od osemdesetih let področje dela razširilo tudi na terapijo s posamezniki, pari in skupinami, kar je privedlo do razvoja novih konceptov in teorij. Tako se glede na spremenjene in dopolnjene sistemske teorije in prakse vedno bolj uveljavlja ime sistemska psihoterapija (SP).

 SP  je močno pripomogla k razvoju psihoterapije. Razvila je nove modele terapevtske prakse in vplivala na novo držo (naravnanost) terapevtov do klientov. V zadnjih petindvajsetih letih se je sistemski pristop razširil po vsem svetu na številnih področjih psihosocialne pomoči in je postal del standarda. Vzdravstvu je primeren tako za ambulantno kot tudi za stacionarno obravnavo celotne palete duševnih motenj.  Omenimo pet  značilnosti SP, ki so pripomogle k evoluciji psihoterapevtske prakse in psihosocialne pomoči:

 (1) vključevanje klientovih pomembnih bližnjih v obravnavo,

(2) upoštevanje in vključevanje socialnega konteksta,

(3) usmerjenost k virom,

(4) odprtost in dostopnost za kliente z različnimi pričakovanji,

(5) premik poudarka od patogeneze k salutogenezi in salutodinamiki.

Podrobnejšo predstavitev  SP najdete v prilogi, v članku Mirana Možine, Dinka Štajduharja, Marina Kačiča in Lee Šugman Bohinc »Sistemska psihoterapija«. (link)

Izvajalci izobraževanja in usposabljanja

  Izobraževanje  izvajajo učitelji SP iz Slovenije in tujine:

Mag. MIRAN MOŽINA, dr. med., specialist psihiater, psihoterapevt

Doc. dr. LEA ŠUGMAN BOHINC, univ. dipl. psihologinja, psihoterapevtka

As. MARINO KAČIČ, univ. dipl. socialni delavec, psihoterapevt

Mag. MOJCA KRAMER, univ. dipl. psihologinja, psihoterapevtka

Mag. DAMJAN SLABE, prof. zdravstvene vzgoje, psihoterapevt

Dr. LEONIDA KOBAL, univ. dipl. psihologinja, psihoterapevtka

DINKO ŠTAJDUHAR, dr. med., specialist psihiater, psihoterapevt

Dr. GERDA MEHTA, univ. dipl. psihologinja, psihoterapevtka

BRANKO PETRIS, dr. med., specialist psihiater, psihoterapevt

ILINKA SERDAREVIĆ, dr. med., psihoterapevtka

INKA MIŠKULIN, univ. dipl. psihologinja, psihoterapevtka

ROBERT DURAS, dr. med., specialist psihiater, psihoterapevt

Dr. GRAHAM BARNES, univ. dipl. teolog, psihoterapevt

BERNHARD TRENKLE, univ. dipl. psiholog, psihoterapevt 

Prof. dr. GÜNTER SCHIEPEK, psiholog in psihoterapevt

Poleg teh učiteljev sodelujejo tudi gostje, priznani psihoterapevti iz Slovenije in tujine.

Program izobraževanja in usposabljanja iz sistemske psihoterapije

 Program izobraževanja iz  SP  je usklajen s standardi Evropske zveze za psihoterapijo (EAP). 

Program fakultetnega študija psihoterapevtske znanosti Univerze Sugmunda Freuda (SFU) je objavljen v vpisni dokumentaciji za prvo in drugo stopnjo študija na spletni strani SIP

(http://www.psihoterapija-institut.si/izobrazevanje/fakultetni-studij-psihoterapije)

 Program specialističnega študija SP je v 2. do 4. letniku enak  fakultetnemu, le da edukanti specialističnega študija nimajo ti. skupnih predmetov, temveč samo tiste, ki so vezani na  SP. 

 Glavni tematski sklopi izobraževanja iz SP so:

• Osnove sistemske psihoterapije
• Osnove kibernetike psihoterapije
• Sistemska družinska psihoterapija
• Narativni in k rešitvi usmerjen pristop (npr. Model »reke življenja«) v SP
• Epistemologija in hermenevtika psihoterapevtske prakse
• Terapevtski delovni odnos v sistemski psihoterapiji
• Hipnoterapija po Miltonu H. Ericksonu
• Sistemska partnerska terapija
• Sistemska psihoterapija s posameznikom
• Sistemski pristop pri delu s skupinami
• Rekonstrukcija družine
• Nevrobiologija psihoterapije
• Specialne intervencije v sistemski psihoterapiji

Okvirni program triletnega izobraževanja za študente SFU oz. štiriletnega specialističnega študija SP poteka v naslednjih oblikah:

• Skupinska srečanja (predavanja, mini seminarji, , vaje, supervizija)
  Namen teh srečanj je kontinuirano spremljanje  edukantov in opora pri njihovem izobraževanju ter supervizija praktičnega dela s klientskimi sistemi. Na srečanjih predavanja, bralni seminarji, praktikumi, supervizije in kolokviji.
• Večdnevni blok seminarji
  Blok seminarji so tridnevna (občasno tudi drugače – odvisno od potreb in gostovanja vabljenih učiteljev) skupinska oblika dela, kjer se v skladu s temo seminarja prikazuje in analizira primere dela, demonstrira in vadi psihoterapevtske metode in tehnike dela.
• Supervizija v živo

Supervizija v živo je specifična oblika izobraževanja. Po eni strani je praksa ( edukant dela v živo s klientskim sistemom – posameznikom, parom, družino ali skupino), po drugi strani je supervizija (pri delu ter pred njim in po njem ga spremlja supervizor), po tretji strani je za opazovalce seminarsko učenje, saj opazujejo delo, pripravo in analizo številnih supervizij in terapevtskega dela (avtentična demonstracija in analiza dela).

• Vaje in intervizija s kolegi v trojicah
  Udeleženci izobraževanja se morajo organizirati v trojice in se srečevati najmanj enkrat na mesec po najmanj štiri šolske ure. V trojici vadijo terapevtske metode in tehnike, se pripravljajo na terapevtska srečanja, med seboj izvajajo intervizijo in si dajejo podporo.
• Osebna izkušnja in učna terapija
  Udeleženci morajo imeti po kriterijih EAP osebno izkušnjo terapevtskega dela na sebi (učna terapija) v obsegu najmanj 250 šolskih ur po kriterijih EAP. Deloma jo dobijo na blok seminarjih (npr. ko se javijo za demonstracijo ali ko vadijo na svojih temah), deloma na skupinskih srečanjih v trojicah (npr. eden se javi z osebno temo, ko drugi vadi neko terapevtsko metodo oziroma tehniko). Najmanj 150 ur osebne izkušnje pa morajo udeleženci izobraževanja opraviti pri kvalificiranem psihoterapevtu za učno terapijo (sezname teh terapevtov  vodi SIP). Ta del izobraževanja si edukanti organizirajo in plačajo sami. Če je  edukant že opravil določen del osebne izkušnje, mu študijska komisija SIP na podlagi potrdila to prizna.
• Praktično delo s klientskimi sistemi pod supervizijo
   Edukanti morajo opravitinajmanj 500 šolskih ur praktičnega dela z najmanj 150 urami supervizije.Ta lahko poteka v skupini ali individualno, vendar se mora nanašati na primere  edukanta. Udeleženci morajo evidentirati vsa terapevtska srečanja s klientskimi sistemi, ki jih vodijo pod supervizijo.

V Ljubljani celo študijsko leto potekajo skupinska srečanja (predavanja, seminarji in vaje) enkrat na  14 dni od 16:30 do 21:00 med tednom oziroma občasno ob sobotah ves dan Večdnevni blok seminarji običajno potekajo od četrtka oziroma petka do nedelje na različnih lokacijah po Sloveniji ali na Hrvaškem.

Supervizije v živo potekajo v prostorih SIP ob delavnikih v popoldanskih in večernih urah. 
Vaje v trojicah potekajo na lokacijah, ki jih izberejo edukanti sami.

Začetek dela s klienti

Da lahko študenti začnejo delati s klienti pod supervizijo, morajo opraviti: 

• najmanj 80 ur osebne izkušnje, 
• pogovor z vodjo študija, po katerem dobijo pisno dovoljenje vodstva študija. 

Pridobljeni nazivi ob koncu študija

Študenti, ki bodo končali študij psihoterapije na prvi stopnji (in v okviru tega en letnik študija  SP), bodo dobili avstrijsko diplomo z nazivom Bakalavreus/ Bakalavrea psihoterapevtske znanosti, na drugi stopnji (po treh letnikih študija  SP) pa avstrijsko diplomo z nazivom Magister/Magistra psihoterapevtske znanosti.

Študenti, ki bodo končali samostojni specialistični študij SP (izven okvira SFU), bodo prejeli certifikat Medicinske fakultete v Zagrebu, katedre za psihiatrijo KBC Rebro in certifikat SIP o končanem študiju SP.

Kandidati, ki bodo opravili študij propedevtike in specialistični študij SP, bodo lahko to uveljavili za pridobitev Evropske diplome iz psihoterapije, ki jo podeljuje EAP, in Slovenske diplome iz psihoterapije , ki jo podeljuje Slovenska krovna zveza za psihoterapijo.  

Informacije

Katarina Možina

Tajnica Enote za sistemsko psihoterapijo SIP

E – naslov:  katarina.mozina@sipt.si

Gsm:  031 770 966.