Študij posreduje znanstvene osnove zdravega in patološkega biopsihosocialnega razvoja človeka, diagnostiko zdravih in bolezenskih pojavov, dosežke nevroznanosti pomembne za psihoterapijo, osnove znanstveno utemeljene psihoterapevtske obravnave življenjsko pogojenih bolezenskih slik – ob upoštevanju psiholoških, medicinskih, socioloških in antropoloških dimenzij. Z osnovnim študijem študenti spoznajo osnove raziskovalnih metod in etične, pravne, ekonomske in družbene okvire, ki so pomembni za opravljanje psihoterapevtske dejavnosti. Da bi študent dosegel cilj študija, mora poleg tega razviti tudi sposobnost reflektirajoče prakse, ter refleksije in razvoja lastne osebnosti.
Študijski program
Uvod v študij psihoterapije
Ta modul je na začetku študijskega programa in študentom osvetli pojem psihoterapevtske znanosti ter jim da vpogled v vsebine študija psihoterapije kot poklica in kot znanstvenega področja.
Pripadajoči modul:
- Osnove psihoterapevtske prakse: psihoterapija kot znanost in kot samostojen poklic
A) Glavne teoretične teme:
A1) Teorije temeljnih znanosti
Študentje dobijo osnovna znanja o telesnih funkcijah, tako da lažje razumejo kompleksne povezave med telesom in psihosocialnim okoljem. Spoznajo splošne temelje iz psihologije in psihološke diagnostike, psihiatrije in medicinske terminologije, psihofarmakologije in rehabilitacije.
Pripadajoča modula:
- Osnove psihologije
- Osnove medicine
A2) Teoretični koncepti v psihoterapiji
Študentje se seznanijo s teoretičnimi psihoterapevtskimi koncepti, njihovim zgodovinskim razvojem in z razvojem psihoterapevtskih šol. Prav tako se seznanijo s psihoterapevtskimi teorijami osebnosti, splošnimi psihoterapevtskimi teorijami o boleznih in zdravju ter s koncepti o skupinah in skupinski dinamiki.
Pripadajoči modul:
- Zgodovina psihoterapije
A3) Klinični koncepti v psihoterapiji
Študentje se seznanijo s psihoterapevtskimi strategijami in psihosocialnimi intervencami v kliničnem delu. Spoznajo osnove za psihoterapevtsko vodenje pogovora.
Pripadajoči modul:
- Osnove psihoterapevtske prakse: Prakseologija - Znanje in veščine za ravnanje
A4) Zakonski in družbeni okvirji opravljanja poklica, izobraževanja in raziskovanja
Študentje osvojijo temeljno znanje o socialnem zavarovanju in o vprašanjih oskrbe ter relevantnih pravnih vprašanjih.
Psihoterapevtska znanost mora bodisi kot raziskovalna dejavnost ali pa kot terapevtska, svetovalna, mediatorska in supervizorska dejavnost ustrezati visokim etičnim zahtevam. Zato morajo študentje osvojiti znanja o osnovnih etičnih vrednotah, pravicah in dolžnostih.
Pripadajoči modul:
- Družbeni okvirji psihoterapije
B) Težišča prakse
B1) Osebna izkušnja:
Pomemben sestavni del študija je osebna izkušnja (oz. delo na sebi, osebnostna rast), ki je nujna za razvoj konstruktivne svetovalne in psihoterapevtske človeške drže. Študenti morajo biti pripravljeni na visoko stopnjo introspekcije in refleksije. Učne enote za osebno izkušnjo se deloma odvijajo v skupini.
Na splošno velja: osebno izkušnjo morajo študentje opravljati pri učiteljih, ki niso nosilci drugih predmetov, tako da ne pride do interferenc med vlogami (npr. da ne bi posamezni učitelji imeli hkrati vloge terapevta in vloge učitelja, ki ocenjuje študentov študijski napredek).
Pripadajoči modul:
- Osebna izkušnja
B2) Klinična uporaba psihoterapije – za osvojitev in preizkušanje praktičnega znanja
Pomemben del študija je tudi postopno osvajanje znanj in veščin za ravnanje. Študentje opravljajo prakso v ustanovah in organizacijah, ki nudijo psihosocialno pomoč.
Smernice za prakso:
Študent opravi prakso v ustanovah in organizacijah, ki nudijo psihosocialno pomoč. Izbira lahko med ustanovami in organizacijami, ki so na seznamu partnerjev SIP.
Učne vsebine in cilj:
- osvojitev znanj in veščin za vzpostavljanje stika in za pogovor z ljudmi, ki iščejo pomoč in svetovanje
- spoznavanje okoliščin in institucij, v katerih poteka svetovalno delo v okviru psihosocialne pomoči
- opazovanje z udeležbo pri svetovalnih pogovorov
- udeležba na timskih pogovorih v ustanovi
- spoznavanje dokumentiranja svetovalnih storitev
Evalvacija študentovih teoretičnih znanj in praktičnih veščin poteka v okviru študijskih enot supervizije. V okviru supervizije učitelji tudi vodijo in popravljajo študente v njihovem procesu teoretičnega in praktičnega učenja.
PREDMETNIK ŠTUDIJA PROPEDEVTIKE
Legenda: P = predavanje, V = vaje, S = seminar, PR = praksa, PS = praktični seminar, POR = praksa za osebnostno rast
|
Modul |
Učne enote |
Oblike |
Št. ur |
|
|
|
|
|
|
A1.1 |
Osnove psihologije |
|
|
|
|
Splošna psihologija |
P |
30 |
|
|
Socialna psihologija |
P |
20 |
|
|
|
||
|
A1.2 |
Osnove medicine |
|
|
|
Psihiatrija (zgodovina + splošna psihopatologija) |
P |
30 |
|
|
|
Nevroznanost + biologija celice |
P |
30 |
|
|
Uvod v medicinsko terminologijo |
P |
20 |
|
|
Prva pomoč |
V |
15 |
|
|
|||
|
A2 |
Zgodovina psihoterapije |
|
|
|
|
Zgodovinski razvoj psihoterapevtskih teorij in šol |
P |
10 |
|
Zgodovinski razvoj psihoterapevtskih teorij in šol |
S |
40 |
|
|
Teorije osebnosti |
P |
25 |
|
|
|
|||
|
A3 |
Osnove psihoterapevtske prakse |
|
|
|
Psihoterapija kot znanost in kot poklic |
P |
15 |
|
|
Prakseologija: Znanje in veščine za ravnanje |
S |
30 |
|
|
|
|||
|
A4 |
Družbeni okvirji psihoterapije |
|
|
|
Etika psihoterapije |
P |
15 |
|
|
Sistem zdravstvenega in socialnega varstva in zakonodaja |
P |
25 |
|
|
|
|||
|
B |
Praksa |
|
|
|
B1 |
Osebna izkušnja |
POR |
25 |
|
B2 |
Praksa v psihosocialnih ustanovah |
PR |
160 |
|
B2.1 |
Supervizija prakse (tutorske skupine) |
PS |
24 |
|
SKUPAJ |
329 (predavanja, seminarji, vaje) + 160 (praksa) = 514 UR |