Podobno kot pri psihoterapevtskih pristopih lahko izbirate med različnimi oblikami modalitet. Poznamo individualno, partnersko, družinsko in skupinsko psihoterapijo. Za lažje razumevanje sledijo kratki opisi.

Individualna psihoterapija

Poteka med terapevtom in klientom, kjer se lahko ustvari varno okolje za razreševanje težav in stisk. Individualna psihoterapija je proces, namenjen predelavi osebnih težav s ciljem trajnih sprememb. Spreminjamo odnos do samega sebe. Individualna terapija omogoča, da posameznik prek stika, dialoga in odnosa, ki ga vzpostavi s terapevtom, bolje spozna sebe, se zaveda sebe in s tem možnosti izbire in odgovornosti do tega, kako doživlja svoje življenje tukaj in zdaj. Dolžina psihoterapije je odvisna od posameznikove motiviranosti in njegove potrebe po spremembi. Prednost individualne terapije je predvsem v hitrejšem navezovanju stika med klientom in terapevtom, saj gre za odnos med dvema osebama v varnem in zasebnem okolju.

Partnerska psihoterapija

Poteka med terapevtom in parom, temu terapevt svetuje ob različnih težavah v partnerskem odnosu. Pari, ki poiščejo pomoč, imajo ponavadi težave s komunikacijo, z zaupanjem, odtujenostjo in nepredelanimi zamerami, težave v spolnosti in podobno. Partnerska terapija poteka podobno kot individualna, poudarek pa je na odnosu med partnerjema. Omogoča, da z uporabo različnih tehnik in terapevtskega odnosa zgradite boljši partnerski odnos. Pogovor v varnem okolju vam lahko razkrije drugačen, nov pogled tako na težavo kot na partnerja. Prednost partnerske terapije je ravno v poudarku na odnosu med partnerjema, ki lahko ob pomoči terapevta oblikujeta drugačen, bolj izpopolnjujoč partnerski odnos.

Družinska psihoterapija

Poteka med terapevtom, včasih tudi med terapevtskim parom in družino, ki se je znašla v stiski zaradi različnih razlogov. Težave v družini se velikokrat kažejo skozi vedenje otrok. Otroci s svojim vedenjem opozarjajo na svojo stisko. Družinska terapija pomeni, da v obravnavo sprejmemo vse družinske člane, saj je pomembno, da se ponovno vzpostavita stik in komunikacija med vsemi člani. (Izjemoma sprejmemo na individualno terapijo samo mladostnika, vendar je obravnava celotne družine uspešnejša.) Včasih družine potrebujejo pomoč pri prebolevanju izgube ali ob spoznanju, da je ločitev neizogibna. Prednost družinske terapije je ravno v tem, da celostno obravnava celotno družino, terapevt in družina gradijo na bolj odprtih in odkritih pogovorih o sebi in svojih doživljanjih ob drugih.

Skupinska psihoterapija

Poteka v skupini najmanj šestih članov. Ponavadi se skupina srečuje enkrat na teden po tri ure. Vodi jo psihoterapevt, ki spodbuja komunikacijo in razkrivanje posameznikovih težav skupini. Skupinska psihoterapija je primerna za vse, ki si želijo naučiti ali ponovno vzpostaviti zaupne odnose in navezanost s skupino. V skupini lahko posameznik varno raziskuje sebe v odnosu z drugimi. Posamezniki, ki se odločijo vključiti v tak psihoterapevtski proces, razrešujejo notranje in zunanje konflikte na zavednih in nezavednih ravneh v stalni skupini. Sicer traja malo dlje, da se v skupini ustvari zaupno okolje, njene prednosti pa so predvsem v tem, da lahko v varnem terapevtskem okolju osebnostno rastemo v odnosu z drugimi člani skupine. Koliko časa se bo psihoterapevtska skupina srečevala, je odvisno od psihoterapevtskega procesa in posameznega pristopa.