Je bulimija isto kot anoreksija?

Nekateri pojem bulimija zamenjujejo s pojmom anoreksija, kar pa še zdaleč ni enako. Pri bulimiji gre za vrsto bolezni, za katero so značilna obdobja izrazitega prenajedanja s hrano, temu pa sledi zavestno izzvano bruhanje. Takšno stanje se lahko ponovi tudi večkrat na dan. V primerjavi z anoreksijo pri bulimiji bolniki praviloma nimajo premajhne telesne teže.

Eden od najbolj pogostih simptomov bulimije je torej nenadzorovano prenajedanje, ki mu sledi vedenje, s katerim skuša bulimična oseba preprečiti porast svoje telesne mase. Vedenje na primer vključuje jemanje odvajal ali pa bruhanje.

Prenajedanje brez kakršne kontrole

Znano je, da bulimična oseba v času prenajedanja brez kakršne koli kontrole lahko poje celo surovo ali zamrznjeno hrano ali celo hrano, ki je bila že odvržena v smeti. Zaradi nenavadno velike količine hrane, ki je zaužita v zelo kratkem času, prizadeto osebo popade paničen strah pred debelostjo. Ker želi to preprečiti, se zaužite hrane poskuša znebiti s pomočjo bruhanja ali pa z jemanjem večjih doz odvajal. Lahko pa se tega loteva s povečano fizično aktivnostjo ali pa kar s stradanjem.

Eden od najbolj pogostih simptomov bulimije je nenadzorovano prenajedanje
Eden od najbolj pogostih simptomov bulimije je nenadzorovano prenajedanje, ki mu sledi na primer jemanje odvajal ali pa bruhanje.

Stradanje se seveda konča s prenajedanjem, to pa z bruhanjem ter drugimi načini preprečevanja debelosti. Bulimija je v fazi prenajedanja za marsikoga sladka skrivnost, ki pa kasneje seveda preide v izgubo kontrole nad lastnim hranjenjem in življenjem na sploh. Ustvari se začarani krog.

Telesni znaki za bulimijo

Ker je bulimija precej pogost pojav, se nam včasih zazdi, da je morda tudi naša bližnja oseba zapadla v to. V tem primeru je dobro, da smo še toliko bolj pozorni na nekatere telesne znake, ki jih navadno vključuje. To so na primer:

  • razpokane ustnice,
  • otekle žleze slinavke, obraz je zato okrogel,
  • žulji na hrbtni strani roke,
  • vneto žrelo in grlo,
  • cepljenje las ter nohtov,
  • bolezni zob in ustne votline,
  • neredna menstruacija,
  • vnetje ledvic kot posledica zlorabe odvajal,
  • težave z glasilkami.

Ker najpogosteje sami nimamo zadostnega oziroma primernega znanja za reševanje stanj, kot je bulimija, je toliko pomembneje, da se ob ugotovitvi, da se nekdo od naših bližnjih sooča s to težavo, obrnemo na strokovno pomoč. To je lahko psihoterapevt.

Kaj je anoreksija?

Termin anoreksija je bil prvič uporabljen leta 1873. Z njim je bila označena skupina adolescentk ter mlajših odraslih žensk, ki so odklanjale hrano. Sam izraz pomeni torej izgubo apetita in je v resnici precej neprimeren, ker večina pacientk navaja povečano željo po hrani.

Anoreksija je odklanjanje hrane
Anoreksija je termin s katerim je bila označena skupina adolescentk ter mlajših odraslih žensk, ki so odklanjale hrano.

Sicer pa anoreksija velja za bolezen razvitega sveta. Najpogosteje se pojavi pri dekletih, in sicer v času adolescence. Prav tako pri mlajših ženskah. Zelo poredko pa se pojavi pri fantih. Večinoma torej prizadene dekleta iz srednjega ter višjega družbenega sloja. Prav tako dekleta iz družin, ki imajo posebno družinsko dinamiko, ki je navadno prikrita.

Nestvarna predstava o svojem telesu

O bulimiji in anoreksiji pogosto razpravlja tudi psihoterapija. Za anoreksične osebe je razen telesne teže značilna še motena telesna podoba oziroma nestvarna predstava o svojem telesu. Motnje podobe telesa pa se kažejo v pretiranem občutku debelosti. Takšne osebe so torej preveč obremenjene s svojo zunanjo podobo pa tudi s številnimi vprašanji glede hrane.

anoreksija je pretiran občutek debelosti.
Za anoreksične osebe se motnje podobe telesa kažejo v pretiranem občutku debelosti.

Za večino anoreksičnih pacient je značilna še kakšna dodatna duševna motnja, kot so na primer depresivnost, anksioznost, obsesivno kompulzivno vedenje, motnje spanja, nemir. Same pacientke svojih motenj ne opazijo oziroma jih celo zanikajo. Po pomoč k zdravniku pa pridejo zaradi povsem drugih težav. Posledično so pri sami obravnavi zelo uporniške.

Najbolj očitni znaki za anoreksijo

Anoreksija se ob bulimije in obratno razlikuje tudi že v samih tipičnih znakih. Najbolj očitni znaki za anoreksijo so:

  • izpadanje las,
  • velika izguba teže,
  • suha, nezdrava, rumenkasta koža,
  • cepljenje nohtov,
  • zaprtje,
  • plitko dihanje,
  • izostajanje menstrualnega cikla,
  • slabokrvnost,
  • glavoboli,
  • omedlevica.

Nazaj v normalno hranjenje

Anoreksične osebe se s svojim stradanjem slej ko prej znajdejo na točki, ko ne zmorejo več nazaj v normalno obliko hranjenja. Medtem se namreč tudi njihov organizem postopoma povsem prilagodi pomanjkanju energije in deluje upočasnjeno s shranjenimi rezervami. Zanimivo je, da so takšne osebe zelo navdušene nad pripravo hrane za druge. Te potem silijo, da pojedo, kar so torej sami pripravili za njih. Njihova sla po hrani pa se pokaže še na druge načine, ki običajno ostanejo skriti. Občudujejo na primer slastne sladice v slaščičarnah ali pa si ogledujejo razne recepte ter jedi na slikah.

Osebna zgodba biopsihologinje in osebne trenerke o motnjah hranjenja in anoreksiji

Ker zanje hrana postane tako zelo pomembna, postopoma omejijo spanje, počitek, ne nazadnje tudi stike z drugimi ljudmi.

You may also like...

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Wordpress website enhanced by true google 404